Sonček

Prijava v urednikovo pisarno
Uporabniki on-line: 1 (0 prijavljen)








Že pred prihodom ljudstva Ahajcev je na grških tleh, natančneje na Kreti, živela visoka civilizacija, ki jo po njenem legendarnem kralju Minosu imenujemo minojska. Nastala je okrog leta 2250 pr.n.št., njeni prebivalci pa so bili po poreklu verjetno iz Male Azije. O tej kulture vemo veliko predvsem po zaslugi angleškega arheologa Arthurja Evansa, ki je odkril in tudi rekonstruiral velik del palače v Knososu. V tem mestu je živeli v grobem nekako 80.000 prebivalcev, ki so bili skoncentrirani okoli kraljeve palače. Ta palača je bila središče življenja, iz nje je izvirala mogočna oblast kraljev, ki so imeli včasih skoraj božansko moč. Najbolj znani mesti sta Knosos in Fajst. Uporabljali so svojo pisavo, ki so jo pozneje prevzeli tudi Mikenci, bili so dobri trgovci in pomorščaki, pluli so celo do Anglije in obdelovali slonovino. Uvažali so predvsem baker, izvažali pa vrče in nakit. Imeli so zelo razvit čut za umetnost in visoko kvaliteto življenja. Njihove zgradbe in palače so bile opremljene z vodovodom, kanalizacijo ter prezračevalnim sistemom. Imeli so radoživo slikarstvo, pri katerem so cenili motive bitij v gibanju, risali so rastline, živali in podobno. Znane so njihove slike delfinov in lepotice, imenovane »Parižanka«. Kljub temu, da niso bili bojeviti, kar se kaže iz dejstva, da njihova mesta niso imela obzidij, so vseeno izdelovali tudi umetelno oblikovana orožja in so bili zelo izvedeni v oblikovanju kovin. V njihovih grobnicah so našli dragocene predmete iz plemenitih kovin, slonovine in poslikane keramike, največ z motivi rastlin in vsakdanjega življenja. Sveta žival je bila bik, po legendi zato, ker naj bi glavni grški bog Zevs, ki je bil spremenjen v bika, zapeljal princeso Evropo in jo na svojem hrbtu odnesel na ta otok. Žrtvovali so živali in tudi ljudi. Kot pomemben šport so imeli preskakovanje bika, ki se je uveljavilo kot nekakšen obred ob koncu odraščanja. Kot znamenje možatosti je moral mladenič preskočiti bika, pri čemer se je velikokrat ubil. Predstavljajte si bika, ki nekoga napiči na svoje rogove in ga pobesnel tolče okoli… Verjetno to ni bil ravno lep pogled. Minojska kultura je bila tudi ena redkih starih kultur, v kateri so imele ženske pomembnejšo vlogo v kulturi. To se pri Minojcih kaže tudi v tem, da je bila vrhovna boginja Mati Zemlja. Svečenice so vodile večino verskih obredov. Znana je tudi legenda o minotavru, strašni pošasti, ki naj bi živela v velikanskem labirintu v palači Knososa in žrla ljudi. Atenci naj bi morali kot premaganci v vojni vsake toliko časa poslati na Kreto sedem mladeničev in deklet, da bi jih pošast požrla. Na pot je odšel tudi mladi kraljevič Tezej, sin kralja Egeja. Minotavra je ubil s čudežnim mečem, ki mu ga je dala Ariadna, hči kretskega kralja. Z volneno vrvico istega izvora je našel pot iz labirinta. V znamenje svoje srečne vrnitve domov bi moral izobesiti belo jadro, vendar je v veselju to pozabil storiti. Ko je njegov oče videl, da na ladja ne pluje z belimi jadri, se je vrgel s pečine v morje, ki je po njem tudi dobilo ime (Egejsko morje). Njihova kultura naj bi zamrla nekje med leti 1200 in 1400 pr.n.št., po večini teorij zaradi vulkanskega izbruha na bližnjem otoku Santorini (Tera), pepela in velikih valov, ki jih je izbruh povzročil. Kmalu so sosednja ljudstva, predvsem Mikenci, prevladala nad minojsko civilizacijo, ki se je ohranila v poznejši klasični grški kulturi predvsem v arhitekturi, pisavi, mitologiji, pomorstvu in umetnosti,
Obiskovalci:2226
Ocenjevanje: (3 ocenjevalci)
Datum kreiranja:04/19/08
Zadnja sprememba:04/19/08
Oceni ta članek:
Do sedaj brez objavljenih komentarjev.
Impressio eJournal © 2014 Sonček Info o COMP@CT mreži