|
|
|
|
ČAROBNI PRSTAN
Nekoč je živel pastir, ki je visoko v planinah pasel svoje ovce. Zvečer je poklical ovce v stajo, pojedel malo kruha in sira, se zleknil na slamo in zaspal. Podnevi je bil ob vsakem vremenu, če je sijalo sonce ali bril veter, zunaj z ovcami in psom. Mesece in mesece je živel sam daleč od doma. Trdo je pastirjevo življenje.
Ko je nekega večera hotel leči…
|
...se je v senu nekaj zasvetilo. Počasi se je približal svetlečemu predmetu in zagledal lep svetleč prstan. Kar naenkrat sta se pred njim znašli dve ženski. Ena je bila stara in oblečena v črno obleko, druga pa mlada in oblečena v belo obleko. Obe sta od pastirja želeli prstan. Pastir se je odločil, da bo do naslednjega dne premislil, kateri bo dal prstan. Zvečer še ni vedel, kateri ga bo dal.Zdelo se mu je, da pripada mlajši. Odločil ase je, da ga bo dal mlajši. Ko ji ga je dal, je ta postala še lepša. Ker sta se zelo zaljubila, sta se poročila in živela srečno do konca dni.
Valentina Lazar, 4.c (Literarni krožek)
|
...je na slami zagledal prstan. Zelo je bil vesel, saj je mislil, da ga bo prodal in obogatel. Nataknil si ga je in se veselil. Ko si ga je hotel sneti, je ugotovil, da ga ne more. Postal je žalosten. Prav takrat so se pojavile tri vile, ki so mu rekle: »Če ne boš žalosten, boš od prstana dobil srečo. Čaroben je. Izpolnil ti bo tri želje. Skrbno ga čuvaj!. Dobro premisli, kaj si želiš!« Ko so to izgovorile, so izginile. Pastir je mislil, da je sanjal, vendar je imel prstan še vedno na roki. Legel je in zaspal. Naslednje jutro se je odločil, da bo prstan prosil za hrano. Prosil ga je. Rekel mu je tako: «Prstan, prosim te za hrano, da lahko preživim.« Prstan pa mu je čudežno odgovoril: «Hrane ti lahko dam na pretek. Dal ti bom vse, kar vem, da obstaja.« Pastirček je mislil, da bo dobil hrano takoj, kar iz prstana, saj je imel prstan odprtino. Postal je jezen, ker je verjel, da se mu bodo želje izpolnile. Bil pa je tudi žalosten, ker je še vedno bil reven.
Prišla je noč. Ovce je poklical v stajo, jih zaprl in odšel v svoj prostor. A, ko je odprl vrata, je zagledal poln hlev hrane. Od pršuta do krompirja, jajc in vsega mogočega. Celo za njegovega psa Flokija so bile kosti. Bil je presrečen.
Odločil se, da bo prstan prosil za drugo željo. Željo, da bi mu ne bilo dolgčas. In res. Tudi sedaj je dobil mačko Mimi, srno Kiki, papagaja Biba in nešteto drugih živali. Bil je še bolj srečen. Razmišljal je o tretji želji, a se je ni mogel spomniti. Sanja je, da je zunaj mraz in pada sneg. Njega pa tako zebe, da je groza. Zato seje, ko se je zbudil, odločil za toploto. Prosile je: »Prstan daj mi toploto, da ne zmrznem!« In tudi tretjo željo mu je izpolnil. Dal mu je veliko peč in kup drvi. Bil je presrečen. Imel je vse, kar je potreboval: hrano, prijatelje in toploto.
Čez devet dni pa mu je prstan padel iz roke. Takrat so se spet pojavile tri vile. Rekle so mu: »Deklica, ki bo prva prišla, bo hudobna, pa čeprav lepa. Druga deklica, ki bo prišla, bo prava, ampak grda. S pravo se poroči, hudobno pa zavrni.« Pastirček jih je poslušal. Z drugo, ta pravo, se je poročil. Obred je vodil papagaj Bib. Zakon sta si zavezala s prstanom. Ko ki je nataknil prstan, se je spremenila v lepo mladenko, on pa v lepega mladeniča. Imela sta devet otrok in živela sta srečno do konca svojih dni.
Katarina Čubej, 4.c (Literarni krožek)
|
|
|
04/10/09 - Erika Grosar
|
| Visitors: | 493 |
| Rating: | (0 evaluators) |
|
| Date created: | 03/11/09 |
| Last change: | 04/10/09 |
|
|
šolsko leto 2008/09
